en

Podpora po kriznih dogodkih

O podpori

Krizni dogodki v zdravstvenem okolju – nenadni zapleti, smrt pacienta,
nasilni incidenti, množične nesreče ali dolgotrajna izpostavljenost visokim obremenitvam – lahko močno vplivajo na psihološko počutje zdravstvenih delavcev. Takšne situacije pogosto sprožijo intenzivne čustvene, telesne in kognitivne odzive.

Podpora po kriznih dogodkih je namenjena pravočasnemu prepoznavanju
teh odzivov ter strokovno vodenemu razbremenjevanju, ki zmanjšuje tveganje
za dolgotrajne posledice.

Kakšni so lahko odzivi po kriznem dogodku?

Odzivi vključujejo:

  • motnje spanja in utrujenost,
  • razdražljivost ali čustvena otopelost,
  • občutki krivde ali dvoma vase,
  • težave s koncentracijo,
  • povečana napetost ali umik iz odnosov.


Takšni odzivi so pogosti in človeški.
Pomembno je, da jih razumemo in obravnavamo pravočasno.

Kako poteka podpora?

Podpora je večstopenjska in prilagojena situaciji:

  1. Zgodnje prepoznavanje psiholoških odzivov in normalizacija doživljanja.
  2. Razbremenilni pogovor, ki omogoča varno izražanje izkušenj in čustev.
  3. Podpora znotraj organizacije, vključno z vključitvijo zaupnika ali vodje.
  4. Strokovna pomoč po potrebi, individualno ali skupinsko.

 

Cilj podpore je stabilizacija, krepitev občutka varnosti ter obnova
delovne in osebne funkcionalnosti.

Zakaj je podpora pomembna?

Sistematična podpora po kriznih dogodkih:

  • zmanjšuje tveganje za izgorelost in dolgotrajne stresne motnje,
  • krepi psihološko odpornost zdravstvenih timov,
  • izboljšuje komunikacijo in zaupanje v kolektivu,
  • prispeva k večji varnosti in kakovosti dela.

Skrb za duševno zdravje po kriznih dogodkih je del
profesionalne odgovornosti – do sebe, do sodelavcev in do pacientov.

Kdaj in kje poiskati pomoč?

Strokovno pomoč je smiselno poiskati, ko:

  • se stiska s časom ne zmanjšuje ali se celo stopnjuje,
  • simptomi trajajo več tednov ali mesecev,
  • težave vplivajo na delo, odnose ali funkcioniranje,
  • se pojavijo negativne misli o sebi,
  • se pojavijo nezdravi načini spoprijemanja,
npr. povečana uporaba alkohola, beg v delo,
  • imate občutek, da situacije ne zmorete obvladovati sami.

 

Zdravstvenim delavcem lahko pomagajo sodelavci
in strokovnjaki s področja duševnega zdravja, kot so:

  • zaupniki v kolektivu,
  • psihologi/klinični psihologi v zdravstvu in
  • psihiatri.

 

Pomoč je lahko individualna ali skupinska in je namenjena razbremenitvi, razumevanju doživljanja ter ponovni vzpostavitvi duševnega ravnovesja. Po potrebi organizacije je možna tudi izvedba skupinskih razbremenilnih pogovorov po kriznem dogodku, ki jih izvajajo psihologi znotraj projekta KZdrav. Prijava je možna preko e-naslova ali telefonske številke.

 

Vodje ali zaupniki v kolektivu lahko vzpostavijo stik za organizacijo psihološke podpore, zlasti v primerih:

  • nenadna smrt pacienta ali nenadno hudo poslabšanje zdravstvenega stanja,
  • smrt otroka ali porodna smrt,
  • množične nesreče,
  • nasilno ali agresivno vedenje pacienta ali svojcev,
  • izjemno zahtevne delovne razmere ali epidemije,
  • etično zahtevne situacije,
  • trpinčenje ali psihično nasilje na delovnem mestu in
  • poškodba pri delu.


Pokličite nas: +386 51 470 777

Pišite nam: info@fzvce.si

Telefon

E-naslov

KAM PO POMOČ

Podpora je
na voljo, ko jo potrebujete

Skrb za duševno zdravje ni znak šibkosti, temveč del profesionalne odgovornosti. Travmatski dogodki lahko pri zdravstvenih delavcih povzročijo stisko, občutek nemoči ali izgubo nadzora. Takšni odzivi so pričakovani, zato je pomembno pravočasno ukrepanje in podpora. Zdravstvenim delavcem lahko pomagajo sodelavci, zaupniki v kolektivu in strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Po potrebi organizacije je možna tudi izvedba skupinskih razbremenilnih pogovorov po kriznem dogodku, ki jih izvajajo psihologi znotraj projekta KZdrav. Prijava je možna preko e-naslova ali telefonske številke.

 

Vodje ali zaupniki v kolektivu lahko vzpostavijo stik za organizacijo psihološke podpore, zlasti v primerih:

  • nenadna smrt pacienta ali nenadno hudo poslabšanje zdravstvenega stanja,
  • smrt otroka ali porodna smrt,
  • množične nesreče,
  • nasilno ali agresivno vedenje pacienta ali svojcev,
  • izjemno zahtevne delovne razmere ali epidemije,
  • etično zahtevne situacije,
  • trpinčenje ali psihično nasilje na delovnem mestu in
  • poškodba pri delu.

Pokličite nas

+386 51 470 777

Pišite nam

info@fzvce.si